19. 7. 2016

Vsi, ki delamo v knjižnicah, vemo, da se na cca 1000 uporabnikov najde kakšen/kakšna, s katerim/katero se je najpametneje samo najbolj nujne stvari menit, okoli katere/ga je treba zeeeelo po jajcih hodit, najboljše nič z njim/njo razpravljat, ki nam uniči dan, komaj skozi vrata stopi, ko sami pri sebi preklinjamo nesrečno usodo, ki nas je ravno tisti trenutek umestila za izposojevalni pult, po njegovem/njenem odhodu pa najbolj paše velik kos čokolade. No torej, berem blog možakarja, ki so mu knjižničarke še posebej bridke, ker ga je baje ena dooolga leta (?!) vlekla za nos in se ni hotela z njim izmenjevat telesnih tekočin. Kaj vse »lepega« zna povedat o nas, rajši ne bom pisala (lahko mi verjamete, da so njegovi prispevki bizarni na vse mogoče načine). In na prvi fronti njegovega srda so naše stanovske kolegice v njegovi regionalni knjižnici, slava jim. Samo jim zamerim, ker so ob njegovem zadnjem obisku pustile samo na izposoji dekle iz javnih del, novinko, ki očitno še ne pozna njegovih for. To se mi pa ne zdi lepo.

15. 7. 2016

Če ima knjiga pravega bralca, še žešči šund-roman postane vrhunski priročnik za moško-ženske odnose.